Gorc, cestak, full-susspension, gravel, cruiser, cross-country, treking, peking... Ja skoraj vse od naštetega so kolesa. Kolesarski svet nam ponuja cel spekter različnih doživetij na dveh kolesih. Vsako kolo ima svoj namen in posledično določene vozne karakteristike. Poplava različnih modelov in poimenovanj, ki jih iz angleščine velikokrat prevajamo v slovenščino, povprečnemu kolesarju predstavljajo velik vprašaj pred nakupom kolesa. Morda gremo lahko še dlje in rečemo, da mu dajo misliti o lastni kolesarski identiteti. Kolesarska identiteta ni šala in kljub medsebojnemu spoštovanju imata gorski in cestni kolesar na zalogi vsaj 3 šale drug o drugem. Navadno se kolesarske discipline gleda zgolj z vidika tehničnih podatkov, vendar nam te bolj malo povedo o izkušnji na kolesu. Zato bomo tokrat namesto disciplin predstavili kolesarske identitete. 

 

Cestni kolesar 

Cestni kolesar svoj prosti čas na kolesu rad preživi na gladki asfaltirani cesti, želi si čim manj čelnega vetra. Zaradi svoje hitrosti mu prepoved prečkanja medobčinski mej predstavlja resen problem. "Popoldan sem se zapeljal na Jezersko (iz Ljubljane)." je le ena od mnogih, večini presenetljivih izjav, ki jo lahko slišimo od cestnega kolesarja. Svoj trening pogosto dopolnjuje s tehničnimi pripomočki kot so športne ure, merilniki utripa in športne aplikacije (Strava), ki jim omogočajo pregled nad svojim napredkom in pripravljenostjo.

 

Treking kolesar

Treking kolesarju se na cilj ne mudi pretirano, v sproščenem športnem ritmu se prepusti razgledom, ki jih ponuja narava. Pretirano priklanjanje v cestno kolesarsko prežo ga ne zanima, v udobni pokončnejši drži ima pregled nad vsem dogajanjem v okolici. Ker ga ne skrbi vsa odvečna teža na kolesu, modro kolo opremi s potrebnimi dodatki, da ne obstane kje ob cesti sestradan in premražen. Treking kolesar zna zaiti tudi v mesto, se ustaviti na kakšnem prijetnem prigrizku. On uživa.

 

Gorski kolesar

Čeprav jim rečemo gorski kolesarji, jih bolj pogosto najdemo na kakšnem hribu ali griču. Za razliko od zgornjih dveh vrst kolesarjev se gorski kolesarji precej razlikujejo v interesih.

Gravel kolesar se je naveličal asfaltnih cest, zato je svoje cestno kolo predelal tako, da se lahko zoperstavi makadamskim cestam in koreninam.

Cross-country kolesar za razliko od gravel kolesarja ga poleg vzpona zanima še spust. Kolo, ki ga uporablja, ima manj hoda (pomik zadnjega kolesa v vertikalni smeri, zaradi vzmetenja) ali pa nič. Bistveno zanj je hitro gibanje po hribih, vendar na poti navzdol navadno ne podira rekordov.

Enduro, All-mountain, Trail kolesar se na hrib povzpne zaradi spusta. Največkrat ga najdemo na ti. "trailih" (urejene gorsko-kolesarke poti), ki so kot nekakšni poligoni s skoki, ovinki in različnimi ovirami. Kolo, ki ga vozi ima že nekoliko več hoda (140-170mm), vendar ne preveč, saj se na hrib povzpne na kolesu.

Downhill kolesar ima le en cilj, čim hitreje se želi spustiti z vrha do dna hriba. Kolo je posebej prilagojeno takim obremenitvam, ima veliko hoda (200mm). Za vzpon poskrbi žičnica, avto ali pa kolesar potiska kolo do vrha kar sam. Spušča se po temu posebej namenjenim progam s koreninami, kamni in velikimi skoki.

 

Vsako leto se pojavi še kakšna nova disciplina vendar, če povzamemo, smo zgoraj opisali bistvene skupine. Sedaj pa vas čaka vprašanje:

Katere vrste kolesar ste vi?

Komentarji

Peter

Peter je komentiral:

Treking.
letnik 1952.

Napiši komentar

Ne pozabite: komentarji so pred objavo pregledani.